Pomlad prihaja.

Spet bo dišalo po sivki.

Rokavičke, rokavičke, rokavičke

Mehke rokavičke iz filca, ročno sešite in napolnjene s sivko. Za drobno pozornost.

Nekatere sem že oddala, nekaj jih bom v teh prazničnih dneh. 

Po daljši poti

Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko zakomplicirano. Namesto, da bi torbo sešila iz dveh kosov blaga, sem jo šla kvačkat. Dva pravokotnika za dno, vmes pa trda plastika, ki bo obdržala obliko torbe, če le ne bom pretiravala z vsebino. Dva večja pravokotnika za stranici, en mali pravokotnik za notranji žep. Ker nisem dobila trakov za ročaja v bež barvi, ampak v zeleni, sem dodala še tri kvačkane rožice, ki naj bi povezale vse skupaj. Aja, pa še zadrga, da mi ne bo vsa navlaka ven popadala.

No, zdaj pa poletje končno pridi, ker v dežju in mrazu res ne morem nosit take torbe.

kot da nič ne delam

saj vem, da tako zgleda, samo nekaj šnofam in nič od mene. čisto tako ni. bom kar prilimala slikice
vidim, da je vse pomešano, ampak zdaj ne grem še bolj mešat. moram najt eno žrtev, ki mi bo drugič pomagala.
skratka: kruh je iz domače pečice, iz bele moke s semeni, ker črna pika ha,ha
fimo je srečal sol, rumena je bolj rumena, ne zelena, en gumb je že šel s torbo, druga dva še čakata
torbo je dobila sestra, blago je enako kot pri hčerini, samo druge barvne kombinacije. podloga je zelena z žepi /več v moj.album/
škatlici dvojčici sta ločeni - prva je šla čez lužo, druga je še doma, tretja je pri sosedih - papir je iz Memories, rožice so prima in domače, trakci iz stare zaloge

zdaj trpim ob čestitkah - nujno rabim, a priznam, nimam pojma, pa tudi vseh pripomočkov, ki bi jih nujno rabila, nimam. zato si nekaj momljam. se spomnite tiste risanke o detektivu mambliju (nekaj podobnega) - tako je mene slišat iz kuhinje.