Swap na Otoku zakladov

Ko se vse poklopi.

 Fimo je našel pot v polžke, polžki na kovinske škatlice in šalčke.

 Potem pa je Suzy  / http://suzy-1.blogspot.com/  / na Otoku Zakladov http://otokzakladov.com/index.php organizirala  Božični swap  in darilo je samo še dobilo  vsebino in šlo na pot.

V resnici so bili v škatli  mamini domači jabolčni in hruškovi krhlji, ker sem medenjake zažgala.

Ja, tudi to se zgodi.

V paketu je bila še voščilnica ob prihajajočih praznikih.

fimo in jaz tretjič

Ta je pa za klekljarske sukance. Je že nekaj časa čakala na preobleko. 

Mene pa čakajo kleklji. Nekaj v bakreni barvi bo.

fimo in jaz drugič

Namesto piškotov zdaj pečemo fimo kačice. To je druga runda. Še vsaj ena bo.

To pa je prva rundra poslikana pri dnevni svetlobi. Čisto drugačne barve so, ne?

fimo in jaz

Včasih sem se preizkušala tudi z  izdelki iz fima. Potem pa me je zaneslo v druge vode, paketki fima pa so ostali. Ker  je ta masa take sorte, da z leti trdi, sem se tudi čedalje teže pripravila k delu z njo, saj je bilo potrebnega vedno več truda in moči za obdelavo. No zdaj sem se odločila narediti konec starim zalogam.  

Iz prvega mečkanja je nastala tale vaza, že dalj časa v uporabi kvadratast kozarec od bogvekje.

Potem je prišla na vrsto kovinska škatlica. Ekstruder je sopihal na najdebelejše luknjice.

Vaja dela mojstra in moja trma tudi. Pa smo prišli do tanjših luknjic  in novih oblečenih kovinskih škatlic,steklenih kozarčkov in dozic.

Barve niso najboljše. Bo treba še enkrat poslikat pri dnevni svetlobi.

Problem s fimom pa ostaja. V bistvu vse več ga je in tu pa tam mi zmanjka kakšna barva in jo grem dokupit. Ojoj, nikoli konca.

Nastaja že nova kolekcija. Pokažem, ko bo pečena.

Zlato - črna ali črno zlato

Zlata za sonce in črna za noč ali zlata za veselje in črna za žalost.

Kako prav po mojem počutju je prišel ta obesek k meni. Zadnji lanski bombonček, ki je prišel do mene prvi letošnji delovni dan.

Z veseljem ga bom nosila. Hvala Kate.



Tukaj pa najdete še več takšnih in drugačnih fimo mojstrovin. Se že veselim novih prispevkov.
http://izdelovalnica.blogspot.com/2011/12/obeski-za-bomboncek.html

Za pokušino malo sonca iz Logatca

ali pa iz Ljubljane, če hočete. Bradačka je čarovnica, ki dela take umetnije iz gline.



Pralina, odgriznjena, da jo ne bi kdo ukradel. Andreja zna s fimom Vsaka od nas je dobila tak spominček.



Broška iz gumbov. Nobena nima take. Sturla jo je naredila.



Minila je še ena sobota v družbi ustvarjalk iz Otoka zakladov.

Paketek

s takšno vsebino me je danes čakal v nabiralniku. Ja V nabiralniku. Naš nabiralnik namreč ni zaklenjen in poštar ga lepo odpre in paketke pospravi noter. Tako dobim pošto vedno nepoškodovano. to pa je ena od prednosti, če živiš na deželi.

Kot je videti na sliki, nisem dobila samo kompleta iz izziva, ampak še dva dodatka. Klavdija hvala.

Vandraste bunkice

Sobotna jutra preživljam v pižami. To je edino jutro v tednu, ko se mi nikamor ne mudi in uživanja ob jutranji kavici si ne pustim vzeti. Me pa velikokrat ob tem preseneti poštar. :))))) Tokrat mu je šel odpret moj dragi in me rešil zadrege.

Ob vseh objavah in zamenjavah sem vedela, da je na pragu Klavdijina potujoča škatlica z fimo bunkicami.

Najprej sem vse bunkice pretipala, potem sem jih odložila do naslednjega dne, ko sem se dokaj hitro odločila, izbrala, dodala in zapakirala paket, da si ne bi še kaj premišljevala. Tak je moj izbor, danes pa je šel paket že naprej proti Primorski, k zadnji udeleženki izziva.

Takšno vsebino sem prejela


tole sem izbrala zase


tole sem dodala v škatlico


in tole v posebno vrečko


Zdaj me čaka "samo" še sestavljanje.

Logatec

Na srečanju Otočank v Logatcu, kjer je bilo kot vedno veselo, zabavno in tudi delovno, sem oblekla še tri stekleničke za BOH. Ker jaz ne znam slikat (op. Klavdija :)))) ) mi jih je tokrat poslikala prijazna Urša. Domov sem prinesla še nekaj praznih stekleničk, tako da bo nastala še kakšna.

Stekleničke upanja

Še sedem jih je nastalo te dni, pravzaprav noči. Jutri jih odnesem v Logatec in tam zagotovo nastane še kakšna.

Izžrebana

Verjetno že vsi veste, da sem bila izžrebana na izzivu Stekleničk upanja pri
Klavdiji. Sem važna kot marela in sem celo doma vsem povedala za nagrado, kar sicer ni ravno moja navada.
Pred žrebanjem sem že dobila nove stekleničke, tako da jih do sobotnega srečanja Otočank v Logatcu še nekaj naredim. Za žarek upanja bolnikom in meni v veselje.
Hvala Klavdija, punce in seveda kelnarju, ki me je izžrebal.

Prve

letošnje stekleničke upanja so narejene. Če bi imela več stekleničk, bi jih naredila še več, tako da te zagotovo ne bodo zadnje letos. Veliko lepih misli sem vtisnila vanje. Upam, da bodo pomagale malim bolnikom.
Obenem se z njimi prijavljam tudi na Klavdijin izziv.

sestavljanje

čeprav ne nakitkam veliko, se je vseeno nabralo nekaj kroglic in obeskov. modre grejo v zamenjavo za hruške, zelene ostajajo zaenkrat doma.nobene niso lakirane, ker so mi bile takšne bolj všeč, na tistih. ki bi jih pa rada polakirala, mi pa lak nagaja.
bo treba h kaki mojstrici v uk.

kot da nič ne delam

saj vem, da tako zgleda, samo nekaj šnofam in nič od mene. čisto tako ni. bom kar prilimala slikice
vidim, da je vse pomešano, ampak zdaj ne grem še bolj mešat. moram najt eno žrtev, ki mi bo drugič pomagala.
skratka: kruh je iz domače pečice, iz bele moke s semeni, ker črna pika ha,ha
fimo je srečal sol, rumena je bolj rumena, ne zelena, en gumb je že šel s torbo, druga dva še čakata
torbo je dobila sestra, blago je enako kot pri hčerini, samo druge barvne kombinacije. podloga je zelena z žepi /več v moj.album/
škatlici dvojčici sta ločeni - prva je šla čez lužo, druga je še doma, tretja je pri sosedih - papir je iz Memories, rožice so prima in domače, trakci iz stare zaloge

zdaj trpim ob čestitkah - nujno rabim, a priznam, nimam pojma, pa tudi vseh pripomočkov, ki bi jih nujno rabila, nimam. zato si nekaj momljam. se spomnite tiste risanke o detektivu mambliju (nekaj podobnega) - tako je mene slišat iz kuhinje.

fimo za izziv

Klavdija me je vzpodbudila, da sem naredila še en obesek za izziv na njenem blogu
uporabit je bilo treba staro klobaso (kar ni problem, jih imam še), črno ali in belo perl in zlate lističe. oblika mora biti brezvogelna in tehnika mokume gane.
ker nam je zadnjič na srečanju Sonja pokazala kako to gre, sem probala.

uporabila sem staro klobaso v rjavih odtenkih, črno, zlat listič in ker nimam originalnih fimo plošč, sem odtiskovala en star kovinski gumb.
na sliki sicer malo lepše kot v živo

malo fimanja

fimo mi zadnje čase ne leži najbolje, pravijo, da poletje ni za fimo, a pri meni je bolj lenoba, ne vročina kriva, da paketki fima ležijo neuporabljeni na dnu nakitkarske škatle. Srečanje pri Val in Sonjina delavnica pa sta me le malo premaknili iz mrtve točke. doma sem se še toliko potrudila, da sem koščke obrezala, spekla in dva obeska celo polakirala.

en velik HVALA Sonji za inštrukcije in pripomočke