Jesen

je čas za pripravljanje ozimnice. Sliv noče zmanjkati in tako je nastala še ena runda marmelade. Sem že povedala, da je samo meni dobra :))))). No, ko ne bo druge, bo menda tudi ta dobra. Rdeča paprika me je v trgovini prav nesramno vabila. In dve vrečki sta šli z mano. Za ajvar. Ni bojazni, da bi se pokvaril.

Za nedeljsko popoldne pa mora biti nekaj sladkega. Jogurtovo pecivo s sadjem je narejeno hitro in brez kompliciranja. Naribana jabolka so na vrhu. Njamsi.
Jutri pa naprej. Na vrtu se bo še kaj našlo.

Dopust

-a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
( Slovar slovenskega knjižnega jezika )

slivova marmelada

solata s stročjim fižolom, čebulo, papriko in paradižnikom

omaka brez uradnega imena s paradižnikom, čebulo in papriko

stročji fižol v slanici

slivov kompot


zapis na začetku objave nima nobene veze z resničnimi osebami in njihovim stanjem v življenju

Včeraj

so tako zgledale rožice in zelišča okoli naše hiše. Danes se pa ob slikicah grejemo

Misha,

te kosmulje so samo zate:



Zopet se pacajo skupaj z malinami. Še za eno rundo marmelade bo.

Še malo marmelade

Tale je mešanica malin in kosmulj. Malinovo imamo radi, kosmulje bi pa ostale. Marmelada ima videz in okus malin in je super.



Eni pri naši hiši bi jo rabili že danes. Se držijo kislo kot hudič.

Diši

Zadnji sončni žarki

so se ujeli v cvetove naše višnje.

V njenih čevljih

Tvoje srce nosim s sabo,
v svojem srcu ga nosim.

Pravkar sem si očistila solzne kanale in oprala oči, a življenje ni film, zato grem zdaj spat. Kako romantično, mar ne!

7 resnic

Barbi me je potunkala, pa naj bo

1. Od verižnega imam rada samo verižice. Zato se ne jezit, če se ne bom vedno odzvala na verižne igrice, nagradice in podobno.

2. Bojim se maškar. Res. To menda izvira iz mojega zgodnjega otroštva - dogodka se ne spomnim, maškar pa še vedno ne maram. Otroke sem našemila, dokler so bili majhni, zdaj pa je zgodba pri nas končana.

3. Rada spim. Zaspim na vlaku, v avtu (če ne vozim valjda) in avtobusu. Najrajši v svoji postelji. Ko sta bila moja sinova dojenčka, me je budil mož, ko sta se zbujala, ker jaz sem se redkokdaj. Pri hčeri sem se malo popravila. Jap, tudi takšna mama se najde.

4. Hitro sem užaljena. To se žal tudi takoj vidi na mojem obrazu. Žal zato, ker zamer ne kuham več kot par minut, marsikdo pa tega ne razume. Tudi tista, da postelja vse poravna, pri meni velja. Samo ne tako, kot je s to primero mišljeno. Pri meni je tako, da če sem še tako užaljena in jezna na koga, ko se zjutraj zbudim, se zame začne nov dan in nova zgodba. Drugega razen hrane ne pogrevam.

5. V 5. razredu OŠ sem začela kvačkat, potem štrikat in tako naprej. Vedno imam nekaj del začetih in postanem živčna, če nič ne počnem.

6. Zelo rada imam vodo. Moja starša sta doma ob Kolpi in kar pomnim, sem poletne počitnice preživela ob vodi.

7. Rada jem. Sladko in slano, meso in zelenjavo, sadje, no karkoli. In tudi zato nikoli, ampak res nikoli, nisem bila suha. In prav zato sem zelo vesela, ker so moji otroci suhi in nisem nikoli za njimi tekala z žlico, čeprav niso pojedli vsega.

Tako, še kaj pa kdaj drugič.

Bele snežnike, zvezdice bele,

padajo, padajo, padajo .......







V takšno jutro smo se zbudili pri nas. Če sem včeraj še razmišljala o tem, da bi šla danes v NM k Iris preganjat čas za stojnico, me je zjutraj dokončno minilo. Saj z avtomobilom sploh iz hiše ne bi mogla. Ralica je prišla prvič mimo malo pred 10.

Ker pa je pred nami fraj vikend, pa je sneg pravzaprav čisto fajn. Kvačka, pletilke in kleklji čakajo.

Ko vsi spijo

in ko bi tudi jaz, zaspanka, ponavadi spala, ta mesec, za spremembo in nič meni podobno, delam čestitke. Pikam in šivam in barvam in lepim in slikam in kar nekako pozabim na spanec. Zjutraj, o zjutraj pa skoraj v sanjah premikam budilko na kasnejši čas in ko ne gre več, se komaj zvlečem iz postelje in do prve kave nisem prav živa. Potem pa spet gre. Tako, slike so naložene v album, da mi čestitke ne zbežijo pred fotografiranjem. Jutri, ah ne, še danes jih pokažem. Malo kasneje. Zdaj grem v mižule. Spet bo kratka.