Za pokušino malo sonca iz Logatca

ali pa iz Ljubljane, če hočete. Bradačka je čarovnica, ki dela take umetnije iz gline.



Pralina, odgriznjena, da jo ne bi kdo ukradel. Andreja zna s fimom Vsaka od nas je dobila tak spominček.



Broška iz gumbov. Nobena nima take. Sturla jo je naredila.



Minila je še ena sobota v družbi ustvarjalk iz Otoka zakladov.

Poseben dan

Včeraj je bil spet en tak poseben dan, ko smo se dobile s puncami iz Otoka zakladov na srečanju. Tokrat je bilo srečanje še prav posebej posebno, ker smo se dobile na vrhu enega dolenjskega grička (to je rahlo zavajajoče, pot je bila v resnici prav strma), na prelep sončen soboten dan. Bilo nas je ne preveč in ne premalo in imele smo se fajn.

BojaMoja nam je pokazala, kako lahko iz kartona trajnega mleka nastane takšnale slončkasta čestitka


Pri Irti in Jesenskem listu sem nahrčkala "nujno potrebne" papirčke, izrezke, kovinske dodatke


Pri Sanzi pa sem si prižrebala velik kozarec meda. Že izgleda čudovito lepo, kako mora biti šele dober. Ne, ne, nismo ga še odprli - za zdaj ga samo razkazujem.


Sanza hvala, za med in predvsem za organizacijo super druženja pri tebi.

Logatec

Na srečanju Otočank v Logatcu, kjer je bilo kot vedno veselo, zabavno in tudi delovno, sem oblekla še tri stekleničke za BOH. Ker jaz ne znam slikat (op. Klavdija :)))) ) mi jih je tokrat poslikala prijazna Urša. Domov sem prinesla še nekaj praznih stekleničk, tako da bo nastala še kakšna.

Sobota

je mimo in zadnje srečanje otočank
je tudi že za nami. Bilo je veselo in čvekasto kot vedno.Potekalo je nekaj delavnic, a izdelka iz ene ne morem pokazat, ker je fotkič na dopustu. Sodelovala sem pri swapu nakita in si prižrebala točno tisto ogrlico, ki mi je takoj "v uč" padla.

Marička jo je naredila. Res je super - Marička in ogrlica.



moja pa je šla k Picasso, ni je bilo na srečanju, zato upam da jo bo kmalu dobila in da ji bo všeč.

srečanje

3. oktober, prelep jesenski dan in z njim jesensko srečanje Otočank v Dekanih.
Z BojoMojo se odpraviva malo po 10. Med potjo pobereva Iris in nato direkt na obalo. Nič zapravljanja, nič postankov. Samo zastoji na cesti nas malo upočasnijo. Nato pa zabava.Stare znanke, prijateljice, novi obrazi. Polna miza dom spečenih in iz trgovine prinešenih dobrot. Čokoladni liker je od Suzy. Njamsi.

tak je bil moj prispevek.

Aknela oz. Kiči miči je organizirala swap škatlic. Vse so bile čudovite, jaz sem sodelovala s to:



in dobila Klavdijino zelenčico





Vintage čestitka je delo Ninsi - jaz sem ji samo papirje pred nos pomolila, sestavila jo je ona. Čestitke res niso moje področje. Skupaj zbrane pa jih je bilo res lepo videti.Vse enake, vse drugačne. Prva z leve je najina.




Suzy nas je zopet razveselila s figovo marmelado, me pa, upam, njo s kupom ustvarjalnega materiala.

Hrčkanje, čvekanje, fimo delavnica s Sonjo in Fikus, Mravljicine skrčke, klekljanje, zame je bilo več kot dovolj vsega. Na koncu sem ugotovila, da sploh nisem poklepetala z vsemi, s katerimi sem želela. Je bil dan prekratek.

Veselim se že naslednjega srečanja v bolj domačih logih.

bombonček

če se le da, se podpišem pod vse slovenske bombončke, tudi pod Suziinega sem se. Potem pa v žaru pričakovanja Otoškega srečanja nanj malo pozabila. Tako sem bila prijetno presenečena, ko mi je v Dekanih Suzy pod nos pomolila vrečko z bombončkom. Ja , jaz sem bila izžrebana. Hvala SUzy. Tukaj pa je še slikica:



še en trakec s srčki sem našla v vrečki, pa ga na tej sliki ni.

srečanje naše družine

v soboto smo imeli 1. srečanje naše družine po očetovi strani.

končno bi rekla. seveda, nekdo mora organizirat in to nisem bila jaz.
kar veliko nas je. stare mame in starega očeta že kar nekaj let ni več med nami, je pa živih še vseh 5 bratov in 2 sestri in vse njihove žene in možje. glede na to, da ima najstarejši 81 in najmlajša 70 je to kar super, ne. malo sem računala in mislim, da nisem dosti falila: rodilo se jim je 21 otrok (eden žal ni več med nami) in nam se je rodilo 40 otrok.
dobro, ne?

zbralo se nas je okrog 60 in imeli smo se fajn. kako se ne bi. nekateri se nismo videli že od otroštva, nekaterih otrok sploh še nisem videla. predstavljanja, čvekanja, smeha, petja in plesa. vsega je bilo v izobilju in še doma sem ugotavljala, kaj nisem vprašala, s kom se nisem pogovarjala, s kom bi lahko še kakšno rekla.
fotografi so slikali, soorganizatorka je pobrala maile in upam, da se vsaj z nekaterimi kmalu beremo, če že vidimo ne.

meni žilica ni dala miru, da ne bi kaj pripravila. ker smo bili v BK, v domačem okolju , sem za "pisanice", ki so bile že izdelane, naredila škatlice, jih opremila z listki, ki sem jih pripela na pokrovček z netki in pospravila v košaro. za vsakega eno. za organizatorja še slikica s čipko in gremo.
presenečenje je uspelo in jaz sem malce višja.

še za darila, ki sem jih objavila v prejšnjih postih moram napisat, da sta bili obdarovanki presrečni in prezadovoljni, sta me tako hvalili, da mi je bilo resnično nerodno.