Imam to srečo, da nimam glavobolov. Bom kar potrkala na les za to. Res, redkokdaj me boli glava. Migrene pa poznam samo iz pripovedovanja sodelavk in prijateljic. Verjamem pa jim, da je hudo in grozno. Zato sem vedno pozorna na vse napotke in priporočila o zdravljenju zadevščine. Pa ponavadi punce itak vse (zame) novosti, že zdavnaj prej probajo. Ker pa sem po naravi trmasta, še kar nekaj vrtam in vrtam.
Tako sem pred nekaj meseci spet slišala za eno preizkušeno zdravilo in sem kar mlela v sebi, ali ga posredujem naprej ali ne. Pa se mi zdi, da ga moram zapisati. Mogoče pa tokrat res še kateri pomaga.
Ker se približuje jesen, bo kmalu suha tudi stelja. Pri nas ji nihče ne reče drugače, sem si pa prebrala, da je to orlova praprot. Na sliki je en tak steljnik pri nas v Beli krajini. Moram povedat, da je zame steljnik z belimi brezami nekaj najlepšega.
Kakorkoli že, to praprot si nabereš, posušiš do konca in si z njo napolniš prevleko za blazino. Najboljše, da si narediš tako na zadrgo, da ti stelja ne leti ven. Povrh oblečeš še eno, ki jo pereš. Na tem povštru potem spiš. Dobro je, da si nekaj stelje še shraniš, saj se stelja v povštru z uporabo zdrobi in jo po potrebi dodajaš.
Recept sem dobila od sošolke iz srednje šole, ki so jo mučile hude migrene. Odkar spi na takem povštru, so se ji napadi zmanjšali za 80%. To pa ni zanemarljivo. Zato si steljo nabere vsako leto znova. In zato sem recept zapisala.
Vesela bom, če bo pomagalo še kateri in bo to čez nekaj mesecev tudi zapisala.
