srečanje naše družine

v soboto smo imeli 1. srečanje naše družine po očetovi strani.

končno bi rekla. seveda, nekdo mora organizirat in to nisem bila jaz.
kar veliko nas je. stare mame in starega očeta že kar nekaj let ni več med nami, je pa živih še vseh 5 bratov in 2 sestri in vse njihove žene in možje. glede na to, da ima najstarejši 81 in najmlajša 70 je to kar super, ne. malo sem računala in mislim, da nisem dosti falila: rodilo se jim je 21 otrok (eden žal ni več med nami) in nam se je rodilo 40 otrok.
dobro, ne?

zbralo se nas je okrog 60 in imeli smo se fajn. kako se ne bi. nekateri se nismo videli že od otroštva, nekaterih otrok sploh še nisem videla. predstavljanja, čvekanja, smeha, petja in plesa. vsega je bilo v izobilju in še doma sem ugotavljala, kaj nisem vprašala, s kom se nisem pogovarjala, s kom bi lahko še kakšno rekla.
fotografi so slikali, soorganizatorka je pobrala maile in upam, da se vsaj z nekaterimi kmalu beremo, če že vidimo ne.

meni žilica ni dala miru, da ne bi kaj pripravila. ker smo bili v BK, v domačem okolju , sem za "pisanice", ki so bile že izdelane, naredila škatlice, jih opremila z listki, ki sem jih pripela na pokrovček z netki in pospravila v košaro. za vsakega eno. za organizatorja še slikica s čipko in gremo.
presenečenje je uspelo in jaz sem malce višja.

še za darila, ki sem jih objavila v prejšnjih postih moram napisat, da sta bili obdarovanki presrečni in prezadovoljni, sta me tako hvalili, da mi je bilo resnično nerodno.