Strani

19 april 2010

V njenih čevljih

Tvoje srce nosim s sabo,
v svojem srcu ga nosim.

Pravkar sem si očistila solzne kanale in oprala oči, a življenje ni film, zato grem zdaj spat. Kako romantično, mar ne!
Avtor petrovka ob 00:58
Oznake:

1 komentar:

  1. Mojca20. april 2010 ob 19:16

    ni film. je pa zgodba. naša. kot morje smo. valovimo. gor in dol in spet gor... zato je, ne glede na vse, srca vredno nositi v svojem srcu.

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)